Zgodovinska higiena: Voda, čiščenje in družbeni red
Voda je bila že v starem Egiptu simbol čistosti in vitalnosti. Duhovniki so pred vsako slovesnostjo izvajali ritualno umivanje, kar je impresiven primer, kako je čiščenje ustvarilo strukturo in red v skupnostnem življenju. V Indiji so duhovne očiščevalne kopeli oblikovale vsakodnevne rutine, medtem ko je rimska Cloaca Maxima, eden najstarejših kanalizacijskih sistemov, dobesedno prinesla čistočo na ulice. Še danes ostaja umivanje pred molitvami, kot je islamski wudu, vsakodnevni ritual za milijone ljudi po vsem svetu.
Takrat je osebna higiena, tako kot danes, pomenila veliko več kot le ohranjanje zdravja: dokazovala je pripadnost in vzpostavljala družbeni red. Zamisel, da bi skriti mikrobi lahko ogrozili naše dobro počutje, se je pojavila šele mnogo stoletij pozneje. Do takrat je bila čistoča predvsem ključ do skupnosti, dostojanstva in družbene kohezije.

Pogled na Cloaca Maxima, Rim, avtor Christoffer Wilhelm Eckersberg, 1814. Podzemni loki starorimske Cloaca Maxima (največje kanalizacije), kanalizacijskega sistema, ki se je izlival v reko Tibero.


